Nasveti za savnanje
Savna ni primerna za ljudi, ki imajo težave s srcem, so srčni bolniki, imajo previsok ali prenizek krvni tlak, tuberkulozo, epilepsijo, raka, kožne bolezni, virozo, gripo ter rosaceo (razširjene žilice na obrazu).
Za zgoraj našteto je potreben posvet z lečečim zdravnikom.
Najpogostejša vprašanja
-
Grem lahko v savno s polnim želodcem?
Ne. Savnanje s polnim želodcem ni priporočljivo.
-
Kaj moram prinesti s seboj v savno?
Rjuho dobite na recepciji, skupaj s ključkom za garderobo. Poleg rjuhe priporočamo, da s seboj prinesete še: brisačo, toaletni pribor, lahko tudi kopalni plašč.
-
Ali si na recepciji da sposoditi brisačo ali kopalni plašč?
Seveda. Na recepciji imate možnost izposoje brisače in kopalnega plašča, ceni izposoje sta navedeni v ceniku.
-
Kako pogosto grem lahko v savno ob enem obisku?
Ob enem obisku savne naredimo 3 vstope. Posamezni vstopi v savno so odvisni od tipa savne. Pri finski savni je obisk maksimalno 15 minut, medtem ko je pri infra rdeči savni, zaradi nižje temperature nekoliko daljši, približno 20 do 30 minut odvisno od posameznikovega počutja. Celotno savnanje navadno traja 2 uri in pol do največ 3 ur.
-
Ali se v savno prostor sme prinesti pijačo in hrano?
V prostorih, kjer se počiva dobite sadje in topel ali hladen napitek (čaj in vodo). Odsvetujemo pitje alkoholnih pijač. Vnos s seboj prinesene pijače in hrane je prepovedano.
-
Grem med savnanjem lahko v solarij?
Med savnanjem obisk solarija ni primeren.
-
Kaj pa savna in sex?
Za Fince je savna skorajda svetišče. Spolnost, hrupnost in drugo nespodobno obnašanje v savni ni dovoljeno. V tem, da gre v savno cela družina, ni nič preverznega. Nasprotno, otroci spoznavajo človeško telo kot naravo in se s starši sproščeno pogovorijo o vsem.
-
Katere so zdravilne lastnosti savne?
Savna je najboljše globinsko čiščenje za našo kožo. Zaradi pospešenega bitja srca se poveča cirkulacija krvi, koža se dobro prekrvavi in postane roćnata. Pospeši se delovanje ledvic, ki izločijo soli, strupene in odpadne snovi iz telesa. Savna zelo dobro učinkuje na nape zdravje, saj s pregrevanjem telesa povečamo imunsko odpornost.
Savna omejuje psihični in fizični stres. Bolečine in napetosti v mišicah in sklepih zbledijo. Zato mnogim ljudem savna pomeni zagotovilo za dober nočni spanec.
Pri prvih znakih prehlada lahko savnanje okrepi odpornost in omeji razmnoževanje virusov.
Kaj več o savni
Savna s svojima fazama ogrevanja in ohlajevanja ugodno vpliva na kožo, dihanje, srce, krvni pritisk, ledvice, žleze ter živce in duševno stanje. Ogrevanje in ohlajevanje kožo čistijo, prenovijo, pospešijo obnavljanje celic, temeljito ovlažijo kožo ter spodbujajo in oživljajo prekrvavitev. Na dihanje vpliva tako, da ogrevanje povzroči odlično prekrvavitev sluznic dihalnih poti in sprostitev bronhijev, pri ohlajevanju pa je možna hitra nadomestitev pomanjkanja kisika, do katerega pride v toplem
prostoru.
Beseda SAVNA je finskega izvora in pomeni obliko kopeli pri kateri telo najprej pogrejemo na vročem zraku in nato ohladimo pod mrzlo prho.
Savnanje so ljudje poznali že v pradavnini, v obliki različnih osvežilnih kopeli. Naslednica kopeli je finska savna, ki je doživela svoj resnični razmah v 20. stoletju, ko se je iz skandinavskih dežel razširila po celem svetu. Finska savna poznamo tudi pod imenom prava savna , saj so se iz nje razvile vse nadaljnje različice savnanja, ki jih poznamo dan danes.
Po količini vlage v savni ločimo štiri različne tipe savn:
Suha savna: temperatura v savni je med 70 in 100°C, vlažnost zraka pa do 10% relativne vlažnosti.
Vlažna savna: temperatura v savni je med 70 in 90°C, relativna vlažnost pa 25 do 35%, ki jo dosežemo s polivanjem pregretih kamnov v peči savne z vodo.
Parna "bio" savna: temperatura v savni je med 45 in 65°C, relativna vlažnost pa med 40 in 65%.
Infra rdeča savna: temperatura v savni je med 50 in 60°C.
POSTOPEK SAVNANJA
Zdravniki priporočajo savno iz različnih razlogov. Telo se dobro odziva na savno, ker je izpostavljeno visokim temperaturam le kratek čas. V savni naj se ne bi zadržali več kot 15 minut. Pred odhodom v savno se je potrebno stuširati brez mila in obrisati z brisačo ali rjuho. V savni je priporočljivo ležati na čim višji klopi, pokončno sedenje pa je smotrno le kakšni 2 minuti pred odhodom iz savne. Noge naj bi imeli na klopi, saj imajo na ta način dano enako temperaturo zraka kot preostali deli telesa.
Nato sledi ohlajanje, ki traja od 10 do 15 minut. Ob prihodu iz savne je potrebno gibanje na svežem zraku, da se dihalne poti ohladijo in kri dobi dovolj kisika, saj je ob pomanjkanju svežega zraka krvni obtok ogrožen. Temu sledi hladna prha ali kratka hladna kopel za utrditev telesa. Hladni dražljaj žile skrči. Uporaba hladne vode pa ne sme služiti telesu kot šok. Hladni prhi ali hladni kopeli naj vedno sledi topla nožna kopel, s tem sprožimo občutek toplote po vsem telesu do glave. Po kratkem počitku lahko ponovno odidemo v savno in ponovimo postopek savnanja. Več kot trije zaporedni odhodi v savno telesu ne koristijo, temveč ga pretirano izčrpajo.
Savna je s svojim enkratnim zaporedjem dražljajev izredno dobrodošla telesu, saj s svojim delovanjem aktivira vse dele telesa. To izvaja, ne da bi telo pri tem trpelo napor in kar sledi, je umerjen občutek ugodja. Neškodljivost savne in njeni pozitivni učinki so bili dokazani že neštetokrat v različnih deželah kot sta na primer Finska in Nemčija. Pogoj za uspešno in koristno uporabo savne je seveda, da se sledi danim preverjenim napotkom.
Beseda SAVNA je finskega izvora in pomeni obliko kopeli pri kateri telo najprej pogrejemo na vročem zraku in nato ohladimo pod mrzlo prho.
Savnanje so ljudje poznali že v pradavnini, v obliki različnih osvežilnih kopeli. Naslednica kopeli je finska savna, ki je doživela svoj resnični razmah v 20. stoletju, ko se je iz skandinavskih dežel razširila po celem svetu. Finska savna poznamo tudi pod imenom prava savna , saj so se iz nje razvile vse nadaljnje različice savnanja, ki jih poznamo dan danes.
Po količini vlage v savni ločimo štiri različne tipe savn:
Suha savna: temperatura v savni je med 70 in 100°C, vlažnost zraka pa do 10% relativne vlažnosti.
Vlažna savna: temperatura v savni je med 70 in 90°C, relativna vlažnost pa 25 do 35%, ki jo dosežemo s polivanjem pregretih kamnov v peči savne z vodo.
Parna "bio" savna: temperatura v savni je med 45 in 65°C, relativna vlažnost pa med 40 in 65%.
Infra rdeča savna: temperatura v savni je med 50 in 60°C.
POSTOPEK SAVNANJA
Zdravniki priporočajo savno iz različnih razlogov. Telo se dobro odziva na savno, ker je izpostavljeno visokim temperaturam le kratek čas. V savni naj se ne bi zadržali več kot 15 minut. Pred odhodom v savno se je potrebno stuširati brez mila in obrisati z brisačo ali rjuho. V savni je priporočljivo ležati na čim višji klopi, pokončno sedenje pa je smotrno le kakšni 2 minuti pred odhodom iz savne. Noge naj bi imeli na klopi, saj imajo na ta način dano enako temperaturo zraka kot preostali deli telesa.
Nato sledi ohlajanje, ki traja od 10 do 15 minut. Ob prihodu iz savne je potrebno gibanje na svežem zraku, da se dihalne poti ohladijo in kri dobi dovolj kisika, saj je ob pomanjkanju svežega zraka krvni obtok ogrožen. Temu sledi hladna prha ali kratka hladna kopel za utrditev telesa. Hladni dražljaj žile skrči. Uporaba hladne vode pa ne sme služiti telesu kot šok. Hladni prhi ali hladni kopeli naj vedno sledi topla nožna kopel, s tem sprožimo občutek toplote po vsem telesu do glave. Po kratkem počitku lahko ponovno odidemo v savno in ponovimo postopek savnanja. Več kot trije zaporedni odhodi v savno telesu ne koristijo, temveč ga pretirano izčrpajo.
Savna je s svojim enkratnim zaporedjem dražljajev izredno dobrodošla telesu, saj s svojim delovanjem aktivira vse dele telesa. To izvaja, ne da bi telo pri tem trpelo napor in kar sledi, je umerjen občutek ugodja. Neškodljivost savne in njeni pozitivni učinki so bili dokazani že neštetokrat v različnih deželah kot sta na primer Finska in Nemčija. Pogoj za uspešno in koristno uporabo savne je seveda, da se sledi danim preverjenim napotkom.